Vesolje

Že stari Grki se opazovali vesolje. Vesolje so si predstavljali kot velik nebesni obok, ki ga drži orjak Atlas na svojih plečih nad Zemljo. Stari narodi so tudi opazili, da se nekateri dogodki na nebu ponavljajo v enakomernih časovnih presledkih. Sonce vsako jutro vzide in zvečer zaide, zvezde se pojavijo zvečer in zjutraj izginejo. Pojave, ki se enakomerno ponavljajo imenujemo PERIODIČNI. Lahko jih vzamemo za enoto pri merjenju časa., npr. dan, leto. Redno opazovanje neba so s pridom izkoristili že stari Egipčani, ki bi naj že pred 6000 leti naredili koledar, s katerim so znali napovedati poplave Nila. Tudi starogrški astronomi so natančno opazovali nebo. Ugotovili so da je Zemlja okrogla in da je Sonce dosti večje od Zemlje. Nekateri so mislili da Zemlja ni v središču vesolja, ampak kroži okrog Sonca. Ta misel pa je bila toliko nenavadna, da je njihovi sodobniki niso mogli sprejeti. Danes vemo, da je Zemlja le eden izmed osmih planetov, ki se gibljejo okrog Sonca, Sonce pa je le ena izmed več kot 10²² zvezd v vesolju. Zvezde pa se združujejo v skupine ki jih imenujemo galaksije.